-
1 vesoljska ladja
spacecraft, spaceship -
2 space
[speis] 1. noun1) (a gap; an empty or uncovered place: I couldn't find a space for my car.) prostor2) (room; the absence of objects; the area available for use: Have you enough space to turn round?; Is there space for one more?) prostor3) ((often outer space) the region outside the Earth's atmosphere, in which all stars and other planets etc are situated: travellers through space.) vesolje2. verb((also space out) to set (things) apart from one another: He spaced the rows of potatoes half a metre apart.) razmakniti- spacing- spacious
- spaciously
- spaciousness
- space-age
- spacecraft
- spaceship
- spacesuit* * *I [spéis]1.nounprostor; prostranost, širina; vsemirje, medplanetarni prostor, vesolje; omejena površina; medprostor, razmik; printing razmik med črkami ali vrsticami; časovni razmik, razdobje, kratek čas, hip; trajanje, rok; prostor (v vagonu, letalu); American slang prostor za reklame (v časopisih); obsolete priložnost, šansain a space of 3 ft. — v razmiku treh čevljevfor a space — (za) nekaj časa, za hipwithin the space of... — v mejah...to fill out blank spaces — izpolniti (v spisu) prazna mesta;2.adjectivevesoljski, medplanetaren, vsemirskiII [spéis]transitive verb & intransitive verbpustiti razmik (prazen prostor), razmaknjeno (časovno ali prostorsko) razporediti; printing spacionirati, razpreti (tisk)to space out — razmakniti, razmaknjeno razporediti; printing razprto (na)tiskati -
3 spacecraft
noun (a vehicle etc, manned or unmanned, for travelling in space.) vesoljska ladja -
4 spaceship
noun (a spacecraft, especially a manned one.) vesoljska ladja
См. также в других словарях:
ládja — e ž (ā) 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vesóljski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vesolje: a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèdplanetáren — rna o prid. (ȅ ȃ) ki je, obstaja med planeti: medplanetarni prostor // ki je, poteka med planeti: medplanetarni poleti / medplanetarna ladja vesoljska ladja; medplanetarna postaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèdplanéten — tna o prid. (ȅ ẹ̑) ki je, obstaja med planeti: medplanetni prostor // ki je, poteka med planeti: medplanetni poleti / medplanetna ladja vesoljska ladja; medplanetna postaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhek — in mehák mêhka o tudi ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristáti — stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poletéti — ím dov., polêtel (ẹ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tísoč — a m (ȋ) nav. mn. 1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; redko plačati s tisočem s tisočakom / redko, v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utíriti — im dov. (í ȋ) 1. narediti, da je vozilo na tiru: utiriti iztirjene vozičke 2. narediti, da se vesoljsko vozilo giblje po določenem tiru: raketa je utirila vesoljsko ladjo; satelit so utirili na orbito, v orbito okoli zemlje 3. ekspr. narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odisejáda — e ž (ȃ) ekspr. dolgotrajno, dogodivščin polno potovanje: v knjigi opisuje avtor svojo odisejado po kapitulaciji nemške armade / ladja je srečno prestala svojo odisejado / vesoljska odisejada … Slovar slovenskega knjižnega jezika
